Pravila tenisa
POSAMEZNO
1.1 IGRIŠ?E
Igriš?e je pravokotno, 23.77 m dolgo in 8.23 m široko. Na sredini je razdeljeno z mrežo, ki jo nosi (obi?ajno) jeklena vrv, premera najve? 0.80 cm. Vrv je vpeta na ali položena preko dveh nosilcev, ki sta kvadratna, s stranico do 15.00 cm, ali okrogla, s premerom do 15.00 cm. Nosilca nista ve? kot 2.50 cm višja od zgornjega roba vrvi. Sredina nosilcev je 91.40 cm od igriš?a, višina pa tolikšna, da je zgornji rob vrvi 107.00 cm od tal. Kadar se dvoboj posameznikov igra na igriš?u za dvojice, mora biti mreža podprta na višino 107.00 cm z dvema letvama, ki imata stranico ali premer do 7.50 cm. Središ?e letvic mora biti 91.40 cm od igriš?a za posameznike. Mreža mora biti razpeta po celi širini tako, da v celoti zapre prostor med nosilcema; biti mora dovolj gosta, da žoga ne more skozi odprtine. Višina mreže mora biti 91.40 cm v sredini, kjer je pripeta k tlom z napenjalom bele barve, ki ne sme biti širši od 5.00 cm. Zgornji rob mreže in vrv morata biti obrobljena z obrobo, ki je bele barve ter ni ožja od 5.00 cm in širša od 6.30 cm. Na mreži, napenjalu, obrobi in nosilcih ne sme biti nobenih napisov ali reklam, razen ?e to dovoli Tekmovalno-registracijska komisija (TRK) TZS. ?rte, ki omejujejo igriš?e, se imenujejo stranske ?rte in osnovne ?rte. Na vsaki strani mreže, vzporedno z njo in v oddaljenosti 6.40 m od nje, je servisna ?rta. Na vsaki strani mreže je prostor med servisno ?rto in stranskima ?rtama s 5.00 cm široko središ?no servisno ?rto razdeljen na dve enaki servisni polji. Obe osnovni ?rti sta prepolovljeni z navideznim podaljškom središ?ne servisne ?rte na notranji strani igriš?a z 10.00 cm dolgo in 5.00 cm široko ?rto. Vse druge ?rte so široke od 2.50 cm do 5.00 cm, razen osnovne ?rte, ki je lahko široka do 10.00 cm. Vse meritve oziroma mere veljajo do zunanjih strani ?rt, ki morajo biti enotne barve. Kadar so za igriš?em postavljene reklame ali drugi predmeti, ne smejo vsebovati bele, rumene ali druge svetle barve. Isto velja za stole in podstavke pomožnih sodnikov. Opomba: Na tekmovanjih s koledarja ITF, ETA, ATP ali WTA mora biti prostor za osnovno ?rto najmanj 6.40 m dolg in na straneh 3.66 m širok. V svetovnih skupinah Davisovega pokala in Pokala federacij mora biti prostor za osnovno ?rto dolg najmanj 8.23 m, na straneh pa širok 4.57 m. Na vseh tekmovanjih, ki jih organizira TZS in/ali klubi (OP, lige, itd.) in ki niso na koledarju zgoraj omenjenih organizacij, se priporo?a, da je prostor za osnovno ?rto najman 5,50 m dolg, na straneh pa najmanj 2,50 m širok. Stoli linijskih sodnikov lahko segajo v ta prostor najve? 91.40 cm.
1.2 STALNE NAPRAVE
Stalne naprave na igriš?u vklju?ujejo stransko in zadnjo ograjo, tribune, premi?ne in nepremi?ne stole okrog igriš?a in osebe na njih, vse druge stalne naprave okrog in nad igriš?em, glavnega sodnika, pomožne sodnike in pobiralce žog, kadar so na njihovih ustreznih mestih. Kadar se dvoboj posameznikov igra na igriš?u za dvojice, se oba nosilca mreže ter oba dela mreže in obrobe, ki se nahajata med letvicama za igro posameznikov in nosilcema, smatrata za stalne naprave (to je t.i. pasivni del mreže; v igri dvojic postane ta del mreže aktivni del mreže).
1.3 ŽOGA
Žoge morajo imeti enakomerno zunanjo površino bele ali rumene barve. ?e imajo stik, morajo biti brez šiva. Žoga mora imeti premer od 6.54 cm do 7.30 cm in težo od 56.0 g do 59.4 g. Žoga mora imeti odboj od 134.62 cm do 147.32 cm, ?e je spuš?ena z višine 254.00 cm na betonska tla. Žoga (Tip 1- t.i. hitra žoga) mora imeti prednjo deformacijo od 0.49 cm do 0.59 cm in povratno deformacijo od 0.67 cm do 91.4 cm, oziroma (Tip 2 – t.i. po?asna žoga) prednjo deformacijo od 0.56 cm do 0.73 cm in povratno deformacijo od 0.80 cm do 1.08 cm, ?e jo obremenimo s težo 8.165 kg. Deformacije morajo biti popre?ek treh merjenj vzdolž treh osi žoge. Razlika med dvema posameznima merjenjima ne sme biti ve?ja od 0.08 cm. Za igro na tekmovanjih, ki so ve? kot 1219 m nad morjem, se lahko uporablja še dva druga tipa žog (oba sta znana kot Tip 3 – srednje hitra žoga). Prvi tip žog je enak zgoraj opisanemu tipu žoge, le da je odboj od 121.92 cm do l34.62 00 cm ter da je notranji pritisk ve?ji kot zunanji. Takšne žoge so znane kot žoge pod pritiskom. Drugi tip žoge je enak zgoraj opisanemu tipu žoge, le da je notranji pritisk enak zunanjemu. Takšne žoge morajo biti aklimatizirane vsaj šestdeset (60) dni na nadmorski višini tekmovanja. Takšne žoge so znane kot žoge brez pritiska. Opomba: Vsi preizkusi odboja, velikosti in deformacij morajo biti opravljeni v skladu z odredbami ITF (mednarodna teniška zveza).
1.4 LOPAR
Lopar, ki ne ustreza naslednjim dolo?ilom, ni dovoljen za igro:
a) Ploskev za udarjanje mora biti ravna mreža prekrižanih strun, ki so prepletene ali povezane na mestih, kjer se križajo. Razmak med strunami mora biti približno enakomeren, posebno v sredini strune ne smejo biti redkejše kot drugje. Na strunah ne smejo biti pritrjeni nobeni predmeti, razen tistih, ki so izklju?no namenjeni prepre?evanju obrabe in vibracij, so ustrezne velikosti in na mestih za ta namen. Naprava za prepre?evanje vibracij je lahko pritrjena na strune samo zunaj vzorca prekrižanih strun.. Mreža ni enakomerna in ravna, ?e je v ve? kot enem nivoju. Lopar mora biti napet tako, da so igralne karakteristike enake na obeh straneh ploskve za udarjanje.
b) Okvir loparja ne sme prese?i 73.66 cm skupne dolžine, vklju?no z ro?ajem, in 31.75 cm širine. Napeta ploskev ne sme prese?i 39.37 cm dolžine in 29.21 cm širine.
c) Na okvir in ro?aj ne smejo biti pritrjeni predmeti, razen tistih, ki so namenjeni prepre?evanju obrabe in vibracij ali spremembi težiš?a. Vsi ti predmeti morajo biti ustrezne velikosti in na mestih, ki ustrezejo tem namenom.
d) Okvir, ro?aj in strune ne smejo imeti naprave, s katero je mogo?e spremeniti obliko ali težiš?e loparja med igranjem to?ke. Mednarodna teniška zveza (ITF) na pobudo proizvajalca, igralca, nacionalnih zvez ali drugih oceni, ?e loparji ali njihovi prototipi ustrezajo navedenim pogojem.
1.5 SERVER IN BRANILEC
Igralca se postavita na nasprotne strani mreže. Igralec, ki prvi udari žogo, se imenuje server, drugi je branilec.
Igralec, ki izvede udarec in pred ali po udarcu pre?ka navidezni podaljšek mreže, ne izgubi to?ke, razen ?e je stopil v aktivni del (v dvoboju posameznikov je to igriš?e za igro posameznikov, v dvoboju dvojic pa igriš?e za igro dvojic) nasprotnikovega igriš?a, medtem ko je žoga še v igri (pravilo 1.20 e).
Branilec lahko stoji na svoji strani mreže, kjerkoli želi.
1.6 IZBIRA STRANI IN SERVISA
Izbira strani in pravice biti server ali branilec v prvi igri se dolo?i z žrebom. Igralec, ki dobi žreb, lahko izbere ali prepusti izbor nasprotniku:
a) da bo server ali branilec - v tem drugem primeru nasprotnik izbira stran.
b) stran - v tem primeru nasprotnik izbira, ali bo server ali branilec.
Igralci imajo pravico do nove izbire (žreba ne ponovimo), ?e je bil dvoboj prekinjen ali preložen, še predno se je za?el.
1.7 SERVIS
Servis mora biti izveden na slede? na?in:
Pred serviranjem mora server stati z obema nogama za osnovno ?rto in med navideznim podaljškom središ?ne servisne ?rte ter stransko ?rto. Server vrže ali spusti žogo v katerokoli smer in jo udari z loparjem, preden pade na tla. Udarec je kon?an, ko se lopar dotakne žoge. Igralec, ki lahko uporablja samo eno roko, sme vre?i ali spustiti žogo z loparjem. Igralec ima lahko v trenutku udarca eno ali obe nogi v zraku.
Server v dvoboju posameznikov ne sme stati za delom osnovne ?rte med stranskima ?rtama igriš?a posameznikov in igriš?a za dvojice.
Igralec, ki med serviranjem vrže v zrak dve ali ve? žog, mora servis ponoviti, razen ?e sodnik oceni, da je dejanje storil namerno.
V tem primeru velja pravilo 1.21.
1.8 PRESTOP
Server med izvajanjem servisa:
a) Ne sme menjati svojega mesta, tako da hodi ali te?e, v kar ne šteje manjše premikanje nog, ki ne vpliva bistveno na spremembo položaja serverja.
b) Z nobeno nogo se ne sme dotakniti drugega prostora, kot prostora za osnovno ?rto med navideznim podaljškom središ?ne servisne ?rte in stransko ?rto.
c) Beseda "noga" pomeni del noge pod gležnjem.
1.9 SERVIRANJE
a) Server pri serviranju stoji izmeni?no na levi ali desni strani igriš?a, tako da v vsaki igri za?ne z desne. ?e je serviral z napa?ne strani in napaka ni bila ugotovljena, rezultat, dosežen na ta na?in, velja, stran serviranja pa se, ko se napaka ugotovi, takoj popravi.
b) Servirana žoga mora pre?kati mrežo in zadeti servisno polje, ki je diagonalno nasproti, ali ?rto, ki to polje omejuje, preden jo branilec udari.
1.10 NAPA?EN SERVIS
Servis je napa?en:
a) ?e server krši pravilo 1.7, 1.8 ali 1.9 b.
b) ?e server namerava servirati, a žogo zgreši.
c) ?e se servirana žoga dotakne stalne naprave, letvice za igro posameznikov ali nosilca mreže predno pade v pravo servisno polje..
Pri serviranju se ne šteje za napako, ?e server vrže žogo v zrak, si premisli in žogo ujame (z roko ali loparjem) ali pa jo pusti pasti na tla.
Obi?ajno se pri nas igrajo dvoboji ?e v takem primeru pri servisu žoga
posameznikov na igriš?u za dvojice z zadene letvico in pade v pravo
nosilci mreže za dvojice in letvicami servisno polje, je servis napa?en
za igro posameznikov. (pravili 1.2 in 1.10 ter opomba pri
pravilu 1.24).
1.11 DRUGI SERVIS
Po napaki (?e je prva) server servira ponovno z istega mesta, razen ?e je prvi? serviral z napa?ne strani, drugi? servira s pravilne strani.
Ko se ugotovi, da je server serviral z napa?ne smeri, veljajo vse do tedaj odigrane to?ke in od tedaj naprej server servira s pravilne strani.
1.12 KDAJ SERVIRATI
Server ne sme servirati, dokler branilec ni pripravljen. Branilec pa mora biti pripravljen, ko je pripravljen server, ki pa mora servirati v normalnem, razumnem ?asu . ?e branilec poskuša servis vrniti, pomeni, da je bil pripravljen. ?e na katerikoli
na?in pokaže, da ni pripravljen, ne sme zahtevati, da se serverju šteje napaka, ?e žoga ne pade v servisno polje.
1.13 PONAVLJANJE (LET)
V vseh primerih (razen v primerih po pravilu 1.14), ko mora biti dosojeno ponavljanje, velja, da se ponavlja cela to?ka.
Med igranjem to?ke se na igriš?e prikotali žoga. Sodnik zaustavi igro in dosodi ponavljanje. Ali mora sodnik zaradi dejstva, da je server prvi servis v zadnji to?ki zgrešil, dosoditi prvi ali drugi servis? Sodnik mora dosoditi prvi servis. Ponavljati se mora cela to?ka. ?e po?i žoga, ki je v igri, se dosodi ponavljanje. (mehka žoga ni razlog za ponavljanje)
1.14 PONAVLJANJE SERVISA
Servis se ponavlja:
a) ?e se servirana žoga dotakne aktivnega dela mreže, napenjala ali obrobe, preden pade v pravilno servisno polje, ali ?e se po dotiku aktivnega dela mreže, napenjala ali obrobe dotakne branilca ali ?esarkoli, kar ima oble?eno ali drži, preden pade na tla.
b) ?e igralec servira, ko branilec ni pripravljen (pravilo 1.12). V primeru ponavljanja servisa ta ne šteje, server servira ponovno, ponavljanje pa ne izni?i predhodne napake.
1.15 VRSTNI RED SERVIRANJA
Konec prve igre postane branilec server, server pa branilec in tako izmeni?no v vseh naslednjih igrah dvoboja. ?e servira igralec, ki ni na vrsti, bo igralec, ki bi moral servirati, serviral takoj, ko se napaka odkrije, vse to?ke, odigrane pred tem, pa veljajo.
?e je igralec, ki ni bil na vrsti, prvi servis serviral napa?no in se napaka odkrije, ta napaka ne šteje. ?e se igra kon?a, preden se odkrije napaka, ostane vrstni red serviranja spremenjen.
1.16 MENJAVA STRANI
Igralci menjajo strani konec prve, tretje in po vseh naslednjih neparnih igrah v vsakem nizu ter po koncu vsakega niza, razen ?e je seštevek iger v nizu parno število. V tem primeru je menjava po prvi igri v naslednjem nizu. ?e igralci ne menjajo strani pravilno, se mora napaka popraviti takoj, ko se odkrije, rezultat pa ostane tak, kakršen je bil ob odkritju napake.
1.17 ŽOGA V IGRI
Žoga je v igri od trenutka, ko je servirana, in je v igri, dokler to?ka ni zaklju?ena.
V primeru, ?e igralec ne uspe žoge vrniti pravilno v nasprotnikov del igriš?a, sodnik pa ne dosodi ni?esar in žoga ostane v igri, nasprotnik po koncu igre ne more zahtevati to?ke v svojo korist.
1.18 SERVER DOBI TO?KO
a) ?e se servirana žoga, ki se ne ponavlja po pravilu 1.14, dotakne branilca ali ne?esa, kar ima ta oble?eno ali drži, preden pade na tla.
b) ?e branilec druga?e izgubi to?ko, kot je predvideno v pravilu 1.20.
1.19 BRANILEC DOBI TO?KO
a) ?e server dvakrat zaporedoma napa?no servira.
b) ?e server druga?e izgubi to?ko, kot je predvideno v pravilu 1.20.
1.20 IGRALEC IZGUBI TO?KO
a) ?e žoge ne uspe vrniti preko mreže, preden se dvakrat odbije od tal, razen tako, kot je predvideno v pravilu 1.24 a in c.
b) ?e vrne žogo tako, da pade na tla, v stalne naprave ali drug predmet zunaj ?rt, ki omejujejo nasprotnikov del igriš?a, razen tako, kot je predvideno v pravilu 1.24 a in c.
c) ?e udari žogo z volejem in je ne vrne pravilno v nasprotnikov del igriš?a, tudi ?e stoji zunaj igriš?a.
d) ?e žogo namerno nosi, ujame na lopar ali se žoge namerno ve? kot enkrat dotakne z loparjem.
e) ?e se igralec, njegov lopar ali nekaj, kar ima oble?eno ali nosi, dotakne aktivnega dela mreže in/ali obrobe (v igri posameznikov je aktivni del mreže tisti del, ki je med obema letvicama za igro posameznikov; pasivni del mreže pa je tisti del, ki je med letvico za igro posamezikov in nosilcem), nosilcev (velja samo za igro dvojic), letvic, napenjala, ali aktivnega dela nasprotnikovega igriš?a, medtem ko je žoga v igri.
f) ?e igra volej, preden žoga pre?ka mrežo.
g) ?e se žoga v igri dotakne igralca ali ne?esa, kar ima oble?eno ali nosi, razen loparja v roki ali rokah.
h) ?e vrže lopar in zadene žogo.
i) ?e namerno spremeni obliko svojega loparja, medtem ko je žoga v igri.
V primeru, da serverju pri servisu uide lopar iz rok in poleti v mrežo, izgubi to?ko, ?e je v trenutku dotika loparja z mrežo žoga še v igri (pravilo 1.20 e).
V enakem primeru, ?e je bil servis pred dotikom loparja z mrežo odigran izven servisnega polja (napaka), se dosodi napa?en servis.
Pri igranju dvojic je to?ka izgubljena takoj, ko se nekdo od para, medtem ko je žoga v igri, dotakne mreže (pravilo 1.20 e).
To?ka ne velja, ?e je bila dosežena z loparjem, ki v ?asu stika z žogo ni bil v igral?evi roki (pravilo 1.20 e in h).
?e se žoga igralca pri sprejemanju servisa dotakne, predno pade na tla, ta izgubi to?ko, ne glede na to, ali stoji v ali izven servisnega polja (pravilo 1.20 g), razen v primeru pravila 1.14 a.
V primeru, da se igralec dotakne žoge ali jo ujame, predno le-ta pade na tla, v vsakem primeru izgubi to?ko, razen ?e jo odbije z loparjem v nasprotno stran igriš?a. V tem primeru se igra nadaljuje (pravili 1.20 c, 1.20 g).
1.21 OVIRANJE NASPROTNIKA
Kadar igralec stori dejanje, ki ovira ali zmoti nasprotnika med udarcem, izgubi to?ko, ?e je bilo oviranje namerno. ?e je bilo oviranje nenamerno, se to?ka ponovi.
Pri dotiku igralca z nasprotnikom sodnik ukrepa po pravilu 1.21.
Kadar se žoga odbije nazaj preko mreže, lahko igralec seže ?ez mrežo, da bi jo udaril. ?e ga nasprotnik pri tem ovira, mu lahko sodnik dosodi to?ko ali ponavljanje (pravili 1.21 in 1.25)
Nenamerni "dvojni" udarec ne predstavlja dejanja, ki zmoti nasprotnika po pravilu 1.21.
1.22 ŽOGA PADE NA ?RTO
Za žogo, ki je padla na ?rto, velja, da je padla v polje, ki ga ta ?rta omejuje.
1.23 ŽOGA ZADENE STALNE NAPRAVE
?e žoga zadene stalno napravo potem ko je padla na tla, dobi to?ko igralec, ki jo je udaril. ?e zadene žoga stalno napravo, preden je padla na tla, dobi to?ko njegov nasprotnik.
?e vrnjena žoga zadene sodnika ali njegov stol, igralec izgubi to?ko.
1.24 DOBRO VRNJENA ŽOGA
Žoga je dobro vrnjena:
a) ?e se žoga dotakne aktivnega dela mreže, nosilcev (samo v igri dvojic), letvic, vrvi, napenjala ali obrobe pod pogojem, da jih je pre?kala, preden je padla v igriš?e.
b) kadar se servirana ali vrnjena žoga odbije ali jo veter nese nazaj preko mreže, lahko igralec, ki je na vrsti za udarec, seže za njo in jo udari, ?e se pri tem z obla?ili, loparjem ali druga?e ne dotakne aktivnega dela mreže, nosilcev (samo v igri dvojic), letvic, vrvi, napenjala, obrobe ali nasprotnikovega igriš?a in ?e je udarec tudi druga?e dober.
c) ?e je žoga vrnjena zunaj nosilcev ali letvic, nad ali pod nivojem roba mreže, tudi ?e se dotakne nosilcev (velja za igro dvojic, v igri posmeznikov je to napaka) ali letvic, in pade v pravo polje.
d) ?e igral?ev lopar seže preko mreže po udarcu (žoga mora pre?kati mrežo, preden jo igralec udari) in je žoga vrnjena pravilno.
e) ?e igralec uspe vrniti servirano žogo ali žogo v igri, ki je zadela žogo, ki je ležala v igriš?u.
Opomba: V tekmovanju posameznikov, ki se igra na igriš?u za dvojice, je mreža podprta z letvicama. V tem primeru so nosilci mreže za dvojice in del mreže, vrvi in obrobe zunaj letvic za igriš?e posameznikov ves ?as del stalnih naprav in se ne štejejo kot del mreže za igro posameznikov (to je t.i. pasivni del mreže). Žoga, ki je vrnjena pod vrvjo mreže med letvico in nosilcem mreže za igriš?e dvojic in se pri tem ne dotakne vrvi, mreže ali nosilcev in pade v pravo polje, je dobro vrnjena žoga.
Žoga, ki bi padla izven igriš?a, zadene Pri serviranju je tak udarec napa?en
letvico za igro posameznikov in pade (pravilo 1.10 c), ?e ni servis, je
v pravo polje. udarec dober (pravilo 1.24 a).
Žoga je dobro vrnjena, ?e igralec drži lopar z eno ali obema rokama.
Servirana ali vrnjena žoga zadene ?e sodnik ni prepri?an, da je igralec
žogo, ki leži v igriš?u. Igra se mora vrnil pravo žogo, mora dosoditi
nadaljevati. ponavljanje.
Igralec sme med igranjem to?ke uporabljati samo en lopar.
Igralec lahko zahteva, da se žoga ali žoge, ki ležijo na nasprotnikovi strani igriš?a,
odstranijo, vendar ne, dokler je žoga v igri.
1.25 OVIRANJE
V primeru, da je igralec oviran ali moten pri izvedbi udarca na na?in, na katerega ne more vplivati, razen s stalno napravo ali s primeri iz pravila 1.21, se dosodi ponavljanje.
V primeru oviranja igralca s strani gledalca lahko sodnik dosodi ponavljanje, ?e je bil po sodnikovem mnenju igralec oviran z okoliš?inami, na katere nima vpliva.
Igralec je oviran kot v prejšnjem V tem primeru ima igralec pravico
primeru in sodnik dosodi ponav- do dveh servisov. Ker je bila žoga v
ljanje. Server je pred tem napa?no igri, se ponavlja cela to?ka.
serviral.
Igralec ne more zahtevati ponavljanja po pravilu 1.25, ker je mislil, da je bil nasprotnik oviran, in zato ni pri?akoval, da bo žoga vrnjena.
?e žoga v igri zadene drugo žogo v V tem primeru sodnik dosodi po
zraku, se dosodi ponavljanje, razen ?e pravilu 1.21.
je žoga v zraku zaradi dejanja enega
od igralcev.
Sodnik pomotoma dosodi out ali Dosodi se ponavljanje, razen ?e po
napako in se nato popravi. mnenju sodnika noben igralec ni bil
moten. V tem primeru velja
popravljeni klic.
Prvi servis je napa?en, žoga se odbije Branilec lahko zahteva ponavljanje,
in zmoti branilca med sprejemanjem razen ?e je imel možnost žogo
drugega servisa. odstraniti, tega pa zaradi malomar
nosti ni storil
Ali je udarec dober, ?e žoga zadene Udarec je dober, razen ?e je predmet
stalni ali premikajo?i se predmet na prišel na igriš?e, ko je bila žoga v
igriš?u ? igri, potem se dosodi ponavljanje.
Ponavljanje se dosodi tudi, ?e žoga
zadene predmet, ki se giblje nad
igriš?em.
Kaj dosoditi, ?e je prvi servis napa?en Napaka ne velja, ponavlja se cela
in drugi pravilen, nato pa mora biti to?ka.
dosojeno ponavljanje po pravilu 1.25
ali ker sodnik ne more odlo?iti to?ke?
1.26 REZULTAT V IGRI
?e igralec dobi prvo to?ko, je rezultat 15 za tega igralca, ?e dobi naslednjo to?ko, je rezultat 30 za tega igralca, ko dobi tretjo to?ko, je rezultat 40 za tega igralca, in ?e dobi ?etrto to?ko, dobi igro, razen ?e oba igralca dobita po tri to?ke in je rezultat izena?en (deuce). Naslednja to?ka je prednost. ?e isti igralec dobi še naslednjo to?ko, dobi igro, ?e pa to to?ko dobi nasprotnik, je rezultat ponovno izena?en. To se nadaljuje toliko ?asa, da tekmovalec po izena?enju dobi dve zaporedni to?ki in s tem igro (game).
Na tekmovanjih TZS v zimski sezoni je možna uporaba pravila NO AD - po rezultatu enaka (40:40) se igra samo še ena to?ka, pri ?emer branilec/ca izbira/ta stran, v katero servira nasprotnik. Pri igranju mešanih dvojic pri pravilu NO AD smeri serviranja ne dolo?ata branilca – ?e v igri servira moški, mora servirati v smeri moškega branilca, ženska pa v smeri ženske branilke.
1.27 REZULTAT V NIZU
Igralec (igralca), ki prvi dobi šest iger, je dobil niz (set), razen ?e razlika nista vsaj dve igri (6:5) in se mora niz podaljšati do 7:5. Pri rezultatu 6:6 se v vseh nizih uporabi pravilo odlo?ilne igre (tie-break). (glej tudi Podaljšani tie-break v tej to?ki).
Na tekmovanjih TZS je možna uporaba kratkega niza – igranja na 4 dobljene igre s tiebreakom pri rezultatu 4:4 – samo po predhodni odobritvi TRK TZS (na dva ali tri dobljene nize).
Odlo?ilna igra (TIE-BREAK)
Igra posameznikov:
- Igralec, ki prvi doseže sedem to?k, dobi igro in niz pod pogojem, da ima prednost vsaj dveh to?k. ?e je rezultat šest to?k oba, se igra podaljša, dokler eden od igralcev ne doseže prednosti dveh to?k. V tie-breaku se uporablja obi?ajno numeri?no štetje.
- Igralec, ki je na vrsti za servis, servira prvo to?ko. Njegov naspotnik servira drugo in tretjo in tako dalje izmeni?no po dve to?ki do odlo?itve o zmagovalcu igre in niza.
- Od prve to?ke dalje bo vsak servis izveden izmeni?no z desne in leve strani igriš?a tako, da se za?ne na desni. ?e igralec servira z napa?ne strani, rezultat in servis veljata, nepravilen položaj pa se takoj, ko se odkrije, popravi.
- Igralca menjata strani po vsakih odigranih šestih to?kah in po kon?ani odlo?ilni igri (tie-breaku).
- Odlo?ilna igra (tie-break) šteje kot ena igra za menjavo žog, razen ?e bi morala biti menjava na za?etku te igre. V tem primeru se žoge menjajo pred pri?etkom druge igre v naslednjem nizu.
Igra dvojic:
V igrah dvojic se v primeru igranja odlo?ilne igre (tie-breaka) uporabljajo enaka pravila kot za igro posameznikov. Igralec, ki je na vrsti, da servira, bo serviral prvo to?ko, ostali pa izmeni?no po dve to?ki v istem vrstnem redu, kot prej v tem nizu. Menjava servisa: Igralec (igralca), ki naj bi serviral prvo to?ko v odlo?ilni igri (tie-breaku), je v prvi igri naslednjega niza branilec.
Pri rezultatu šest iger oba za?neta ?e se napaka odkrije, preden je žoga
igralca igrati igro na razliko, ?eprav v igri za drugo to?ko, bo prva to?ka
je bilo vnaprej odlo?eno in veljala, napaka se takoj popravi. ?e
objavljeno, da se igra odlo?ilna igra ( se napaka odkrije, potem ko je žoga
tie-break). Ali odigrane to?ke veljajo? v igri za drugo to?ko, se nadaljuje
igra na razliko. ?e nato igralca
dosežeta osem iger oba ali višjo
parno številko, se odigra odlo?ilna
igra ( tie-break).
Med odlo?ilno igro ( tie-breakom) ?e je bila odigrana samo ena to?ka,
servira igralec, ki ni na vrsti. Ali se red serviranja takoj popravi,
ostane red serviranja spremenjen do odigrana to?ka velja. ?e se napaka
konca igre? odkrije, potem ko je bila odigrana
druga to?ka, ostane red serviranja
spremenjen, rezultat velja.
ODLO?ILNI NIZ (ODLO?ILNI TIE-BREAK)
V primeru igranja odlo?ilnega tie-breaka se uporabljajo enaka pravila (glej tudi izjeme) kot v primeru igranja normalnega tie-breaka z eno samo izjemo: igralec, ki prvi doseže deset to?k, dobi igro, niz in s tem dvoboj pod pogojem, da ima prednost vsaj dveh to?k. Odlo?ilni tie-break se igra v konkurenci veteranov in sicer pri rezultatu en niz oba in nadomeš?a celoten tretji niz.
Izjeme:
- v igri dvojic se vrstni red sreviranja in branjenja pred za?etkom odlo?ilnega niza lahko zamenja (za?etek novega niza)
- pred za?etkom odlo?ilnega tie-breaka imajo igralci pravico do odmora (120 sekund; odmor med nizi)
- pred odlo?ilnim tie-breakom ni menjave žog (pa ?etudi bi jo bilo potrebno narediti)
1.28 NAJVE?JE ŠTEVILO NIZOV
Moški in ženske igrajo na najve? dva dobljena tie-break niza, razen v finalu državnega moškega ?lanskega prvenstva, kjer se lahko igra na tri dobljene tie-break nize.
1.29 VLOGA URADNIH OSEB
V dvobojih, ki ji sodijo glavni sodniki, je njihova odlo?itev glede vprašanj dejstev kon?na. Igralec se lahko vrhovnemu sodniku pritoži, samo ?e gre za tolma?enje pravil. V tem primeru je odlo?itev vrhovnega sodnika dokon?na. ?e je pomožni sodnik (linijski ali sodnik na mreži) po mnenju glavnega sodnika storil o?itno napako, ima glavni sodnik pravico odlo?itev pomožnega sodnika spremeniti. Kadar se pomožni sodnik ne more odlo?iti (bil je blokiran), to takoj pokaže glavnemu sodniku, ki se odlo?i glede na dejstva, ki jih je videl on sam. V moštvenih sre?anjih je vrhovni sodnik lahko na igriš?u in lahko spremeni odlo?itev glavnega sodnika, a le v primeru, da sre?anje sodijo doma?i sodniki. Vrhovni sodnik lahko dvoboj preloži zaradi mraka ali drugih pogojev. V vsakem primeru velja doseženi rezultat in ista postavitev igralcev na igriš?u.
Server servira drugi servis. Sodnik Da. O vprašanju pravil, ki se
dosodi napako (fault) in se zaradi nanašajo na primer, mora najprej
o?itne napake takoj popravi ter odlo?iti glavni sodnik. ?e je negotov
dododi ponavljanje drugega servisa. ali ?e se igralec pritoži iz svojega
Igralec zahteva, da se ponavlja cela prepri?anja, mora odlo?iti vrhovni
to?ka (želi prvi servis). Ali igralec sodnik; njegova odlo?itev je kon?na.
lahko zahteva vrhovnega sodnika, da
odlo?i?
Žoga je dosojena out, toda igralec Ne, to je vprašanje dejstev in se
trdi, da je bila dobra. Ali lahko nanaša na to, kaj se je v resnici
odlo?a vrhovni sodnik? zgodilo na igriš?u, zato odlo?a
glavni sodnik.
Ali lahko glavni sodnik prekli?e Ne, glavni sodnik lahko popravi
odlo?itev pomožnega sodnika na odlo?itev pomožnega sodnika le, ?e
koncu to?ke, ?e je po njegovem to stori takoj po o?itni napaki.
mnenju nekaj udarcev prej storil
o?itno napako?
Pomožni sodnik dosodi out. Glavni Ne, glavni sodnik lahko prekli?e
sodnik ni videl dobro, ?eprav misli, da dobro žogo le, ?e je prepri?an, da je
je bila žoga dobra. Ali sme preklicati bila storjena o?itna napaka in ?e je
odlo?itev pomožnega sodnika? videl prostor med ?rto in žogo. Out
ali napako lahko prekli?e le, ?e je
dejansko videl, da je žoga padla na
?rto ali znotraj ?rt.
Ali lahko linijski sodnik spremeni Da, ?e linijski sodnik ugotovi, da je
svojo odlo?itev, potem ko je glavni storil napako, lahko popravi svojo
sodnik objavil rezultat? odlo?itev, ?e to stori takoj.
Igralec trdi, da je vrnil dobro žogo, Ne, glavni sodnik ne sme nikoli
potem ko je linijski sodnik dosodil preklicati odlo?itve pomožnega sod-
out. Ali lahko glavni sodnik prekli?e nika na zahtevo igralca.
odlo?itev linijskega sodnika?
1.30 NEPREKINJENO IGRANJE IN ODMORI
Igra mora potekati neprekinjeno od prvega servisa do zaklju?ka dvoboja. a) ?e je prvi servis napa?en, mora biti izveden drugi servis brez odlašanja. Branilec mora spremljati normalno hitrost serverja in mora biti pripravljen, ko je server pripravljen za serviranje. Med menjavo strani med nizom lahko pote?e najve? 90 sekund od trenutka, ko je šla žoga iz igre, do trenutka, ko je servirana za prvo to?ko v naslednji igri, po zaklju?ku vsakega niza pa 120 sekund. Pri menjavi strani po prvi igri vsakega niza in med tie-breakom se mora igra nadaljevati brez prekinitve (odmora). Sodnik ima pravico, da oceni, ?e okoliš?ine onemogo?ajo nadaljevanje v tem ?asu. Organizatorji mednarodnih tekmovanj in ekipnih sre?anj, ki jih priznava ITF, lahko sami dolo?ijo ?as, dovoljen med to?kami, vendar ta ne sme presegati 25 sekund – v primeru, ko so na igriš?u pobiralci žog, ta ?as ne sme presegati 20 sekund.
b) Igra se ne sme prekiniti, zadrževati ali ovirati z namenom, da se igralcu omogo?i predah ali po?itek. Sodnik lahko v primeru poškodbe ali drugega medicinskega stanja dovoli enkratno prekinitev treh minut za vsako tako medicinsko stanje. Uradni zdravnik tekmovanja je oseba, ki odlo?i, ali je igralec upravi?en do prekinitve; ?e uradnega zdravnika na tekmovanju ni, je ta oseba vrhovni sodnik.
c) Kadar zaradi okoliš?in, na katere igralec nima vpliva, postanejo njegova obla?ila, obutev ali oprema (razen loparja) neprimerni za igro, tako da ne more ali ni primerno, da bi nadaljeval igro, lahko glavni sodnik igro prekine (za razumen ?as), dokler igralec pomanjkljivosti ne odpravi.
d) Glavni sodnik dvoboja lahko prekine ali zadrži igro, ko oceni, da je to potrebno.
e) Glavni sodnik dvoboja lahko zaradi okoliš?in, na katere igralci nimajo vpliva, dvoboj prekine za toliko ?asa, kolikor oceni, da je potrebno.
f) Vrhovni sodnik ima pravico, da dolo?i ?as za ogrevanje pred dvobojem, vendar ta ne sme prese?i pet minut (v izjemnih primerih deset) in mora biti objavljen pred za?etkom tekmovanja.
g) Kadar glavni sodnik uporabi postopek za prekrške vedenja ali postopek za prekrške ?asa, izre?e svoje odlo?itve z ustreznimi izrazi.
h) Zaradi kršenja pravila, da mora dvoboj potekati brez prekinitev, lahko glavni sodnik po opominu, kazenski to?ki in kazenski igri igralca diskvalificira.
1.31 SVETOVANJE (coaching)
Med igro v moštvenem tekmovanju lahko igralcem svetuje kapetan moštva, ki sme biti na igriš?u. V drugih dvobojih igralec med igro ne sme dobivati nasvetov. To pravilo se mora strogo spoštovati. Svetovanje se kaznuje po postopkih kaznovanja za prekrške
vedenja (opomin, kazenska to?ka, kazenska igra, diskvalifikacija).
Ali je lahko igralec kaznovan, ?e Sodnik mora ukrepati takoj, ko
dobiva nasvete ustno ali z znaki, ne da ugotovi, da je igralec dobil nasvet,
bi to kogarkoli motilo? neglede na na?in. ?e sodnik tega ne
opazi, ga lahko na to opozori
igralec.
Opomba: Beseda "svetovanje" vklju?uje kakršenkoli nasvet ali navodilo.
1.32 MENJAVA ŽOG
Število (2, 3, 4 ali 6) žog in njihovo menjavo na nekem tekmovanju dolo?i TRK TZS.
Žoge se lahko menjajo:
a) po lihem številu odigranih iger (7/9 ali 9/11 ali 11/13) – v tem primeru se prva menjava žog opravi dve igri prej kot vse naslednje menjave (prva menjava žog je, recimo, po sedmih odigranih igrah, druga menjava je potemtakem po šestnajstih odigranih igrah, tretja menjava je po petindvajsetih odigranih igrah, itd.) - ogrevanje se za menjavo žog šteje kot dve odigrani igri;
b) na za?etku zadnjega niza
V primeru, ko bi morali žoge menjati po dolo?enem številu iger, a niso bile menjane pravo?asno, se napaka popravi, ko je igralec ali dvojica, ki bi morala servirati z novimi žogami, spet na vrsti za serviranje. Potem se žoge menjajo tako, kot je bilo prvotno dogovorjeno.
DVOJICE
1.33 IGRA DVOJIC
Vsa predhodna pravila veljajo tudi za igro dvojic, razen pri naslednjih pravilih:
1.34 IGRIŠ?E ZA DVOJICE
Za dvojice je igriš?e široko 10,97 m in je na vsaki strani za 1,37 m širše od igriš?a za posameznike. Dele stranskih ?rt med dvema servisnima ?rtama imenujemo servisne stranske ?rte. Druge mere igriš?a so iste kot v pravilu 1.1. Del ?rt med osnovno ?rto in servisno ?rto na vsaki strani mreže postane nepotreben in se lahko odstrani.
1.35 VRSTNI RED SERVIRANJA V IGRI DVOJIC
Vrstni red serviranja se dolo?i na za?etku vsakega niza. Dvojica, ki servira v prvi igri, se odlo?i, kateri igralec bo prvi serviral, nasprotnika pa odlo?ita, kateri igralec bo serviral v drugi igri. Partner igralca, ki je serviral v prvi igri, bo serviral v tretji, partner nasprotnika, ki je serviral v drugi igri, bo serviral v ?etrti igri in tako dalje v istem vrstnem redu v naslednjih igrah.
V igri dvojic en igralec ne pride Ne.
pravo?asno, njegov partner zahteva,
da mu sodnik dovoli, da za?ne igrati
sam. Je to dovoljeno?
1.36 VRSTNI RED SPREJEMANJA SERVISA V IGRI DVOJIC
Vrstni red sprejemanja servisa se odlo?i na za?etku vsakega niza. Dvojica, ki sprejema prvi servis v prvi igri, se odlo?i, kateri igralec bo prvi sprejel servis in ta igralec bo sprejemal prvi servis v vsaki neparni igri tega niza. Nasprotnika se na isti na?in odlo?ita, kateri igralec bo sprejel prvi servis v drugi igri in ta igralec bo sprejemal prvi servis v vsaki parni igri tega niza.
Ali je dovoljeno, da serverjev ali Da, serverjev ali branil?ev partner
branil?ev partner stoji tako, da ovira lahko stoji kjerkoli na svoji strani
pogled branilcu? mreže ali izven igriš?a.
1.37 SERVIRANJE IZVEN VRSTNEGA REDA V IGRI DVOJIC
?e partner servira izven vrstnega reda, bo igralec, ki bi moral servirati, serviral takoj, ko se napaka odkrije, vse odigrane to?ke in napake veljajo. ?e se igra kon?a, preden se napaka odkrije, ostane vrstni red serviranja spremenjen.
1.38 NAPAKA PRI SPREJEMANJU SERVISA V IGRI DVOJIC
?e se med igro vrstni red sprejemanja servisa spremeni, ostane spremenjen do konca igre, v kateri je bila odkrita napaka, toda igralca morata zavzeti svoje položaje v naslednjih igrah, ko sta spet branilca, v tem nizu.